Ta kanadski dokumentarec nas vabi, da pogledamo Zemljo in njeno biotsko raznovrstnost iz srca

Anonim

'La Terre Vue du Coer.

Terre Vue du Coer.

Kako je življenje prišlo na Zemljo? Zagotovo je to storil prek molekul vode, ki so nastale v vesolju. Kisik, brez katerega ne bi mogli živeti. Skrivnost življenja, da, tistega življenja, ki ga človek vztrajno želi uničiti.

Tako se začne dokumentarec** 'La Terre Vue du Coer'** avtorice Cadrin-Rossignol, predstavljen na Filmski festival Another Way oktobra lani. Dokumentarni film, ki nam preko pristnih varuhov planeta prikaže vse, kar se izgublja, in vse, kar se lahko zgodi, če človek še naprej uničuje naravne prostore in vrste planeta.

Glej zemljo iz srca To je tisto, kar predlaga kanadski astrofizik s francoskim državljanstvom Hubert Reeves , ki vodi dokumentarni film. Iz svojega oddaljenega zatočišča, na nekdanji kmetiji v Burgundiji, pripoveduje, kako se v stoječi vodi, ki jo obdaja, zdi, da se je življenje ustavilo, ko je pred leti brstelo povsod. V 30 letih se je vse prehitro spremenilo, pravi.

In razmišlja (ali opozarja): »Raziskava o prehodu življenja na Zemlji nas uči, da so v zadnjih 100 milijonih let vsaj petkrat v zgodovini grožnje zaradi geoloških, meteoroloških in astronomskih pojavov močno vplivale na življenje. Zaradi tega izgine več kot polovica in včasih do 90 %. Kar imenujemo izumrtje. Teh imamo približno pet, vključno s predzadnjim. To pravim zato, ker danes govorimo že o šestem.** Razlika od ostalih je v tem, da ga niso povzročili naravni pojavi. Ampak za nas same**”.

Kanadski astrofizik Hubert Reeves je glavna tema dokumentarca.

Kanadski astrofizik Hubert Reeves je glavna tema dokumentarca.

GLASOVI VARUHOV ZEMLJE

In v tem je ozadje 'La Terre Vue du Coer', ki se začne v Franciji, vendar ki se nadaljuje po vsem planetu in daje glas ljudem, ki se borijo za zaustavitev tega šestega izumrtja.

Prisluhnemo lahko neprecenljivi lekciji pisateljice in zagovornice pravic živali Frederic Lenoir in ustanovitelj fundacije Ensemble pour les animaux. »Če se želimo rešiti iz te krize na vseh področjih, moramo preiti iz logike kvantitete v logiko kakovosti. Kakovost našega okolja. Nehati moramo razmišljati o Zemlji kot zbirki virov, ki jih je treba ropati . O naravi moramo razmišljati kot o živem organizmu, s katerim moramo sodelovati na harmoničen način.«

Dokumentarni film, ki je na voljo na platformi Vimeo, se je rodil iz istoimenske knjige, ki jo je leta 2019 prav tako izdal Hubert Reeves. Njegove čarobno lepe podobe se izmenjujejo z več glasovi kot Hubertove.

Na primer prispevki botanika in člana Potawatomi Nation, Robin WallKimmerer , ki pravi, da se drevesa med seboj sporazumevajo prek vetra in svojih korenin. “ Vsa živa bitja so povezana . Šele začenjamo razumeti to komunikacijsko mrežo.«

Teorija, ki potrjuje Michel Labrecque , kustos botaničnega vrta v Montrealu. V tem vrtu so naredili veliko študij o krošnjah dreves in o tem, kako se povezujejo med seboj.

GLOBALNI CILJ: ZAGOTAVLJANJE OKOLJSKEGA RAVNOVESJA

Tako kot govori vseh sodelujočih v filmu, zemlja deluje v ravnovesju Zato smo trenutno v podnebni krizi, ker so bila ta ravnovesja spremenjena. Bodisi z izumrtjem vrst, spreminjanjem ekosistemov, spreminjanjem naših obal, krčenjem gozdov ali onesnaževanjem oceana. In v tem smislu odmevajo besede oceanografinje ORCA na Floridi, Edith Widder.** »Vse je odvisno od vode, zato je popolnoma nelogično, da jo onesnažujemo.« **

Ne vemo, kakšna bo Zemlja čez 30 let, vemo pa, da lahko katastrofo obrnemo ali pomagamo ustaviti . Dokumentarni film nas vabi, da to storimo iz srca in z dragocenimi pobudami, kot so tiste, ki so jih izvedli v** Les Fermes Miracle** v Quebecu, kjer vadijo permakultura.

Začeli so z monokulturo 400 jablan, vendar so ugotovili, da to ni primer permakulture (delovanje z naravo na minimalno invaziven način). Se pravi brez tveganj, brez pesticidov ali insekticidov. Tako so prenehali s posredovanjem oziroma so to storili na najmanjši možni način. In uspelo je!

Ali lahko nahranite svet permakulture? Mislim, da. Najprej moramo prenehati krmiti govedo z žitom. Namenjeni so jesti travo. To bi sprostilo velike površine, ki se trenutno obdelujejo, in bi jih lahko ponovno zasadili z drevesi, kot so orehi, ki zagotavljajo osnovno hrano. In še vedno lahko držite živali pod njimi.«

Preberi več