Samo poglejte Googlovo napoved, ko vtipkate Marseille da bi ugotovili, kaj ljudje iščejo: "Marsella La Casa de Papel", po imenu enega od likov iz znane serije, in "Marsella nevarna", ne ravno zaradi ropov španske leposlovja, ampak zaradi ta slava hudih bolh, ki vleče mesto, ki nas zadeva sem. Zaslužena slava, absurdno bi bilo ne predati se dokazom ker poglejmo, kdor gre, v nekaj nanosekundah zazna, da to ni La La Land. Toda v njegovo obrambo bomo rekli to veliko jih je tvegane destinacije in da je temeljno – vedno – da kot popotniki vemo, kam gremo in kako. Nič se ti ne sme zgoditi, kot v katerem koli drugem velikem evropskem mestu, če se premikaš po varnih soseskah in ne izzivaš usode. In še nekaj: Marseille je kul. Veliko.
Miramar, Staro pristanišče.
VIEUX PORT: JEDRO, ZAČETEK
Vieux Port (»staro pristanišče«) je tako staro, da sega v 15. stoletje, ko je njegov vhod blokiral velika veriga, ki je varovala mesto. Vendar ne iščite verige, ker se nahaja v katedrali v Valencii kot spomin na strokovnost aragonskega kralja Alfonza V., avtorja plenitve Marseilla leta 1423, ki je povzročila ogromno škodo. Ker da, zgodovina drugega največjega mesta v Franciji je polna vzponov in padcev, tistih, ki so skovali njegov močan značaj. Leta 1720 je velika kuga povzročila več kot sto tisoč smrti. Kmalu zatem, leta 1792, so njeni prebivalci sprejeli revolucijo s tako gorečnostjo, da so se v ritmu petja odpravili v Pariz –Marsellesa, torej–, ki je danes državna himna. Njegova slava je prišla v 19. stoletju po zaslugi širitve trgovine in prihoda neštetih tovarn, vendar je druga svetovna vojna uničila ne le leta blaginje, ampak tudi velik del starega mesta zaradi velikega projekta čiščenja. Kljub temu, Marseille vedno vstane, tudi pred dnevi, ko je Macron napovedal injekcijo 1,5 milijarde evrov za obnovo zgradb, posodobitev javnega prevoza in posodobitev šol. Vse to se dogaja, medtem ko se v starem pristanišču dogaja vse: ribiška tržnica, ki opeva svežino dneva, prihajajo in odhajajo čolni, ki ponujajo oglede Les Calanques – naravnega parka, ki pokrajini daje gromozansko lepoto med otočki, zalivi in pečine –, polne terase, kjer diši po bujici in domačini iščejo sončne žarke... Vieux Port je skratka izhodišče za najbolj privlačne dele mesta.
Le Panier.
LE PANIER: BOHEMA IN MILO.
Prebivalci Marseilla obožujejo Le Panier, vendar vam tudi povedo, da Le Panier ni več to, kar je bil: živahna soseska umetnikov in boemov se je zdaj predala čarom gentrifikacije in turizma, zato se množi vse več butikov spominki – in mila, marsejsko milo povsod – na škodo almonede, brocante in bareto. Nič, kar se ne zgodi v nobeni drugi evropski destinaciji. Nobenega dvoma ni o njegovem šarmu, ki ga pomirja hudičev cik-cak uličic, stopnišč in zgradb, nakopičenih v domnevno najstarejši soseski v mestu. Ne zamudite, ne da bi se ustavili v Chez Etienne, ki ima tudi naziv najstarejše picerije v Marseillu, ali si privoščite sladoled v Vanille Noire. Upoštevajte tudi skrivnost, ki jo je izdala Marseljeza (hvala, Camille), japonska restavracija Tako San. Seveda kupite milo in se spet spustite v Vieux Port.
NOAILLES: STROJNA OPREMA JE ŠIK.
Iz Noaillesa boste radi prešli iz butika Isabel Marant v pravo trgovino z afriškimi izdelki, kot bi mignil. Od vrveža kapucinske tržnice, vznemirljivega prihajanja in odhajanja etničnih skupin in kultur med škatlami sadja in kozarci začimb, v ospredju prostore z več blagovnimi znamkami, kot je npr alanjozef, med katerimi so Comme des Garçons, Officine Generale in Maison Margiela. Maison Emperor, najstarejša trgovina s strojno opremo v Franciji, tudi danes specializirana za izdelke za kuhinjo in dom, je poleg neskončnega števila »krame«, v katero se boste zaljubili, še en izmed razlogov, ki vabijo, da podaljšate svoj sprehod po tej, včasih tako elegantni, včasih pa torej (no) zelenjava. Od tu je enostavno priti do stavbe Opere in spet do nizov teras – kot so tiste na Course Honoré d'Estienne d'Orves, kjer se nahajajo dragoceni prostori podjetja Agnes B., z občasnimi razstavami – v katerem se vonji klasičnih francoskih receptov mešajo s kuhinjami, ki bi drugje zvenele eksotično, ne pa tukaj, tukaj osmišljajo prihodnost Marseilla. Poskusite tunizijsko kuhinjo Chez Yassine in naroči kavo Globoko, najboljša pražarna v Marseillu in epicenter lokalne modernosti, preden je sledil nakupovalna pot med ulicama Rue Grignan in Rue Paradis. Če želite dan zaključiti z razvajanjem, Pojdi v Bastide des Bains, prefinjen hammam z lastno kozmetično linijo.
Dvor Julien.
COURS JULIEN: TUKAJ SLIKAŠ.
Soseska, o kateri vsi govorijo, soseska, v katero vsi hodijo. Eklektično, večrasno, vedno živahno in povsod polno grafitov. Človek ne ve, ali je to urbana umetnost – ja – ali včasih neka želja po osvetljevanju s spreji. čudoviti, a zapostavljeni primeri arhitekture 19. stoletja. V Cours Julien je vse strukturirano okoli parka, do katerega njegova stvar, fotogeničnost, je dostop skozi Escaliers du Cours Julien. Ali niste želeli grafitov? Pa vzemi. V zgornjem nadstropju si terase sledijo, dokler ne zaidejo v uličice, ki te pozdravijo s svetlobnimi napisi: ljubezen, želja, srce ... lepe besede, da prestopiš prag najsodobnejšega Marseilla, nekaj podobnega malemu pariškemu Bellevillu. mesta, kot so Le Fuzz, vinski bar, craft piva in vinil, sobivajo z Bookineur, romantična rabljena knjigarna, Melanin Y lilou, tako vintidž oblačila, ali fenomenalen klub Le Petit Pernod, na čigar terasi župljani podaljšajo svojo nedeljo med pivom in jedmi iz hobotnice ter panisami iz Chez Gilde. Oh, panisice. Simbol marsejske ulične kuhinje izvirajo iz pristanišča Vieux, tako kot vse drugo, kjer so ulični prodajalci ponujali te poceni in okusne palačinke iz čičerikine moke. Malo mest se lahko pohvali z juho (bouillabaisse, malo več) in kruhom, ki sta del svetovne domišljije o okusih. Prav tako je pošteno priznati, da je italijanski vpliv tukaj ogromen, še en dokaz za to Cantinette, ena izmed trendovskih restavracij v soseski, katere notranji vrt je vedno poln do vrha. Enako kot sedeži Baleine, bistro s kinom ali obratno, kjer kraljujejo francoski filmarji in tisto neo nouvelle nejasno vzdušje, ki je v sosednji državi vedno tako slikovito.
Circle des Nageurs.
PHARO: BRUTALNA, BRUTALISTIČNA KOPALNICA.
V teh zmenkih je kopanje morda preveč junaško dejanje, a ne podcenjujte lepega vremena v Marseillu. Niti možnost dostopa do notranjega bazena v Cercle des Nageurs , zgodovinski jahtni klub, ki se nahaja v soseski Pharo, kjer trenirajo dobitniki olimpijskih medalj in marseilska buržoazija, ki ustvarja odtise, vredne Slima Aaronsa. Betonska masa na morski gladini se ujema s slogom drugega imperija Palais du Pharo, nekdanje poletne rezidence Napoleona III. in s trdnjavo San Nicolás, iz 17. stoletja, da ne pozabimo, kdor je imel, je obdržal. Ker Brez Marseilla, tako barvitega in barvitega hkrati, bi imela Francija manj zgodovine, manj juhe, manj mila. In brez česa greš od tu spominek.
Oglejte si več člankov:
Ohranjena Lizbona: izlet v bistvo portugalske prestolnice
El Hierro: nihče si ne upa prekiniti miru na koncu sveta
Benetke brez tebe: melanholično potovanje po najlepšem mestu na svetu
To poročilo je bilo objavljeno v številka 148 revije Condé Nast Traveler (jesen 2021). Naročite se na tiskano izdajo (18,00 €, letna naročnina, po telefonu 902 53 55 57 ali na naši spletni strani). Aprilska številka revije Condé Nast Traveler je na voljo v digitalni različici, ki jo lahko uživate v svoji najljubši napravi