Coria del Río: samurajska zapuščina, ki je preživela v Sevilli
Če vam povemo, da 15 kilometrov od Seville, V mestecu Coria del Río je več kot 700 sosedov, katerih priimek je Japonska, Morda se vam zdi zelo radovedna anekdota. Smešno dejstvo, brez več.
Če vam tudi to povemo na pročelju njene mestne hiše je obešena zastava te države , vas bo verjetno presenetilo.
A če še priznamo, da ga v Corii praznujejo vsako leto slovesnost japonskega bika Nagašija , da obstaja podjetje, ki proizvaja pijačo sake, ki revolucionira trg in da je leta 2013 mesto je obiskal takratni prestolonaslednik na japonskem cesarskem prestolu Naruhito , morda že začenjate sumiti, da se tukaj dogaja nekaj čudnega.
No ja, prijatelj: zgodi se nekaj čudnega. Posebna, raje. In izkazalo se je, da Velik del prebivalcev Coria del Río je potomcev samurajev. Kako ga bereš? Kaj pa če?
Da bi razumeli razlog za njegov izvor, predlagamo, da naredite nekaj, kar imamo radi: potovanje skozi čas. V tem primeru do leta 1614, datuma, ko je japonsko veleposlaništvo Keicho, ki ga je vodil Samuraj Hasekura Tsunenaga , se je iz Sendaija na Japonskem podal na pustolovščino proti Španiji, kar je povzročilo prva diplomatska misija, ki jo je japonska država opravila na Zahodu.
Misija, zaradi katere bi, pozor, prepluli morja v elegantni galeji, navigirajte do Sanlúcar de Barrameda in se povzpnite po reki Guadalquivir do pristanišča v Sevilli, skozi Coria del Río.
Življenjske stvari, del te nenavadne posadke je še posebej pritegnilo to majhno mesto z globokimi koreninami in andaluzijskim vedenjem. Toliko, da nekateri njeni člani bi na koncu ostali ... za vedno.
Kip samuraja Hasekura Tsunenaga v Coria del Río
ONKRAJ ROMANTIKE
Če se malo poglobimo v pravo naravo te pustolovščine, nam zgodovina pove, da je to spremstvo v našo deželo pripeljalo namig na trgovinski sporazum gospodarja iz Sendaija — posestnik iz tega japonskega mesta z veliko željo po zaslužku — z novo Španijo Filipa III.
V teh poslih so ga tudi spodbudili, da posreduje Frančiškan pater Luis Sotelo poskusiti dobiti rezino. To je bil čas, ko so ** jezuiti in frančiškani poskušali zmagati v tekmi za nadzor nad krščanstvom v svetu.**
Sotelo je izgubljal bitko na Japonskem in se je odločil prijaviti na novo misijo, ki je bila organizirana, da bi mimogrede poskusila najde zaščito tako pri španskem kralju kot pri Vatikanu in da mu podelijo škofovstvo na severu Japonske.
Vendar se bo konec tega potovanja močno razlikoval od pričakovanega: v več kot letu in pol, kolikor je trajalo potovanje v Španijo, in po tem, ko je uspelo imeti avdienco pri kralju, Felipeja III. so zamotili z drugimi opravili in na Japonskem je bil katolicizem prepovedan , zato so te težnje padle v vodo.
Po drugi strani pa tisti, ki so bili ustvarjeni, ko so prispeli v Andaluzijo, niso: Kasekura Tsunenaga bi se vrnil v svojo državo izvora, da, toda mnogi drugi samuraji, mornarji in trgovci, ki so ga spremljali, so se odločili ostati v Corii z jasnim namenom: začeti novo življenje.
Coria del Río ali samurajska tradicija Seville
JAPONCI, IZNAJLJIVOST KOT PRIIMEK
Ker dejstva segajo 400 let nazaj, je resničnost taka Corianovi 21. stoletja niso vedeli za te japonske korenine. Niti o razlogih za tiste azijske poteze, ki so se pri nekaterih njegovih prebivalcih zelo rahlo pojavile, niti o izvor tistega priimka, ki se je v mestu ponavljal ad nauseam: Japonska.
Vse se je spremenilo, ko je sosed, Virginio Carvajal Japonska, je začel preiskovati ta dejstva , še bolj pa, ko je leta 2013 sedanji cesar Nahurito je obiskal Corio v spomin na štiri stoletja mitske odprave. Vezi med japonsko državo in mestom Sevilla so se okrepile in s pomočjo starih dokumentov in bibliografije je bilo mogoče obnoviti velik del zgodovine.
Tako se je izvedelo priimek Japan izhaja iz anekdote najpreprostejših: ko so Japonci, ki so se naselili v Corii del Río, začeli imeti odnose z ženskami v mestu, oblikovati družine in imeti otroke, dežurni duhovnik se je počutil nesposobnega izgovoriti svoje eksotične priimke. Najpreprostejša rešitev? Daj jim Japonsko in to je to. Problem rešen.
Če se danes sprehajate po Corii in iščete to japonsko preteklost, morate — poleg tega, da prosite enega od sosedov, naj vam pokaže svoj DNI, samo iz radovednosti — pristopiti Paseo de Carlos Mesa, čudovita pot vzdolž Guadalquivirja, kjer stoji kip v spomin na Kasekura Tsunenaga , z vključenim kimonom in katano.
Ni nenavadno, da se pogosto znajdejo okoli vas skupine Japoncev, ki se odločijo obiskati mesto v iskanju zgodovine svojih prednikov. Mimogrede je tudi zelo blizu, spomenik "Yashiro on the Shore". —tempelj duš—, še en poklon temu podvigu, tokrat japonski umetnik Kiyoshi Yamaoka leta 2017.
Skulpturo Kasekura Tsunenaga že leta spremlja Češnjeva drevesa —prvega je posadil sam Nahurito, drugega japonski oblikovalec Kenzo— s katerega cvetenjem so Corians vsako pomlad praznovali Hanami. Vendar je še več: še en zanimiv način, na katerega mesto trdi, da ima svoje korenine slovesnost Toro Nagashi, ki poteka vsak avgust.
In iz česa je sestavljena taka tradicija? No, v najbolj duhovnem obredu, ki ga praznujejo v številnih japonskih mestih in v katerem tipične papirnate luči ob svečah vržejo v reko — v tem primeru Guadalquivir. Po japonskem verovanju med prazniki, posvečenimi pokojnikom, njihovi duhovi obiščejo njihove stare domove in le s pomočjo teh svetilk se znajo vrniti v onostranstvo.
Coria del Río je, mimogrede, edino mesto zunaj Japonske, kjer praznujejo to tradicijo.
Carlos Mesa Walk
PESMI, ORIGAMIS IN JAPONSKO-ANDALUZIJSKI POSNETEK
A poleg tradicionalnih festivalov Coria izkoristi vsako priložnost, da se spomni tistih vezi, ki ga povezujejo z deželo vzhajajočega sonca – in ki jih je leta 2019, mimogrede, na velikem platnu upodobil celo Dani Rovira in María León v filmu The Japan—.
Na primer v Teden japonske kulture : Občutite dneve, v katerih boste slavili svoje korenine Tečaji japonske kuhinje, delavnice origamija in japonske kaligrafije, koncerti tradicionalne glasbe, razstave kimona in celo tekmovanja v cosplayu. Dajte no, ni presenetljivo, da tisti, ki najbolj in najmanj v Corii zbrusi nekaj besed v japonščini in v hipu pripravi izvrsten suši.
Ta velika vnema za vse, kar je povezano z azijsko državo, je povzročila, da ima Japonska tako posebno naklonjenost do tega majhnega kotička Andaluzije, da celo cesar mu je posvetil tanko: skladbe v pet- in sedemzložnih verzih ki jih običajno piše cesarska družina in imajo več kot 1400 letno tradicijo. Seveda je izpostavljeno v mestni hiši.
Če pa obstaja nekaj, kar dokazuje to občestvo med obema državama — in kar imamo radi —, je to inventivnost podjetnika Francisca Bizcocha, ki se je pred nekaj leti brez pomisleka odločil staviti na nekaj, za kar je vedel, da ga ne bo razočaralo: Sake v slogu Corian. In hej, posel deluje kot najboljši.
In s slogom Corian mislimo, da mu je njegov ustvarjalec skušal dati bolj lokalni okus, ker je bilo na nek način treba jasno povedati, da ste navsezadnje v Andaluziji, torej odločili, da bodo japonski sake zmešali z eno najbolj tradicionalnih sladic v mestu: riževim pudingom. Rezultat je bil Keicho Sake , izvrstna krema, katere po podatkih se na leto v ves svet izvozi več kot 30 tisoč steklenic.
Še en primer tiste zapuščine, ki so jo nedvomno pustili v Coria del Río tisti samuraji iz sedemnajstega stoletja, zaljubljeni v jug. In čudovit način, da nazdravimo tisti japonski duši, ki, čeprav se zdi bolj fikcija kot resničnost, še vedno vztraja v Coria del Río. Ne glede na to, koliko časa mine.
Torej … Campay!