Kdaj čistejši zrak v naših mestih?
Ali želite vedeti, kakšne pobude Madrid, Barcelona, Stockholm ali München izvajajo proti onesnaževanju? Ali kaj vsak mestni svet počne za zmanjšanje 27 % toplogrednih plinov, ki jih izpuščamo v Evropi? In kdaj bo konec prodaje dizelskih in bencinskih avtomobilov?
Greenpeace Španija v okviru evropske kampanje Čist zrak zdaj je ustvaril interaktivni zemljevid, kjer se lahko posvetujete več kot 200 akcij ki jih nekatera mesta in vlade počnejo, da bi omejile onesnaževanje, ki ga povzroča motorni promet.
Jasno je, da je onesnaženost zraka eden najbolj škodljivih dejavnikov, ne le za planet, ampak tudi za naše zdravje.
Glede na študijske vire "Vsak dih prava poslastica" objavil Greenpeace, NO2 vsako leto povzroči 72.000 prezgodnjih smrti in 9 od 10 ljudi diha onesnažen zrak. Po vrstnem redu umrljivosti (leta 2016) Italija je bila država z največ smrtnimi žrtvami , za Združenim kraljestvom, Nemčijo, Francijo in Španijo.
»Obstoječe podatke smo zbrali na več straneh o prometni predpisi osredotočen na vsako od držav, še posebej na Nemčijo in Italijo, ki imata največ ukrepov v zvezi s tem. Vključene so tudi informacije s strani uradov, ki jih ima Greenpeace po vsej Evropi, ki so pred objavo potrdili podatke, ki ustrezajo njihovi državi,« pravi koordinatorka kampanje mobilnosti dr. Greenpeace Španija , Adrian Fernandez.
Namen tega zemljevida je od evropskih držav zahtevati, da spoštujejo Pariški sporazum za zmanjšanje globalnega segrevanja 1,5ºC . Zahtevajo tudi, da se tovrstna vozila prenehajo prodajati pred letom 2028.
Nekatere države, kot je Španija, so kot rok postavile leto 2040, druge, kot so Irska, Danska ali Nizozemska, pa ga bodo prestavile na leto 2030.
ZEMLJEVID DO KONCA ŠT.2
Mesta, ki se pojavijo na zemljevidu, so razdeljena v 3 kategorije:
1. Mestne cestnine: so avtomobili, ki morajo plačati pristojbino za vstop v mesto, izkupiček pa se vloži v izboljšanje javnega prevoza. To je primer London ali Stockholm , s cestninami v veljavi že več kot desetletje.
dva. Območja nizkih emisij: To so območja, kjer je dostop omejen na vozila, ki nimajo posebne okoljske oznake. So že vidne v Nemčija , z več kot 70 conami od leta 2008. Belgija je tudi že sprožil več in možno je, da v prihodnjih mesecih francoska mesta, kot je Lille ali Montpellier.
3. Območja z omejenim prometom: ta območja omejujejo dostop vsem vozilom z izjemami, kot so stanovalci ali dostavna vozila, kar omogoča udobno in varno okolje za hojo. Vse pogosteje v Italiji , kjer ima večina mest z zgodovinskimi središči ta območja, imenovana ' ZTL'.
V Španiji lahko vidimo, da zahvaljujoč predlogom, kot je npr Središče Madrida emisije in onesnaževanje so se zmanjšale, in Barcelona namerava kmalu ustvariti cono z nizkimi emisijami . Trenutno bi imeli samo ti dve coni z nizkimi emisijami; da, pojavijo se (v modrem krogu) mesta, ki so vsadila območja z omejenim prometom , kot je Pamplona, ki je tam od leta 1980, Pontevedra od leta 1999, Malaga od leta 2009 in Granada od leta 2010.
Pridružite se letos Girona in Valencia , na primer. Po mnenju Greenpeacea "izstopa odsotnost Seville, ki kljub temu, da ima v celoti nameščen sistem 'Central Plan', po prekinitvi leta 2011 ni ponovno začela delovati".
Če govorimo o mestne cestnine V Evropi se tej pobudi pridružuje vse več mest, a malo. Vidimo lahko Milano, ki ima cestnine od leta 2012, Palermo s stopnjo 5 evrov na dan in 2,5 evra za prebivalce od leta 2016; v severni Evropi pa v mestih, kjer je že bolj uveljavljena, kot npr Stockholm, Oslo, Göteborg ali Bergen , med drugim.
Zemljevid trajnostne mobilnosti.
TRAJNOSTNA MOBILNOST
Za zmanjšanje onesnaženosti v mestih treba staviti na trajnostna mobilnost Zato je Greenpeace delil tudi zemljevid z mesti v Španiji, kjer se izvaja zaveza trajnostni mobilnosti. Bilbao, Valencia in Barcelona imajo najvišje ocene s 6,9, 6,6 in 6,5.
V primeru Bilbaa poudarjajo: " 64 % potovanj je opravljenih peš , medtem ko je uporaba avtomobila le 11 %. Njegov načrt mobilnosti vključuje udeležbo javnosti in vidik enakosti spolov, z neposrednim izzivom povečanja kolesarske mobilnosti po zgledu Vitorie in San Sebastiána.
Medtem v Valencii izpostavljajo kot vzrok rasti 50 % pešačenja , več kot 150 km dolgo kolesarsko mrežo. Iz Barcelone pa komentirajo naslednje: »Po več letih politike v prid mobilnosti pešcev, velikega kolesarskega omrežja in novega avtobusnega omrežja, Barcelona zmanjšuje uporabo avtomobila v korist čistih načinov vožnje . Kljub dobrim podatkom so ravni hrupa, onesnaženosti in nesreč še vedno nesprejemljive. Barcelona mora zmanjšati intenzivnost in hitrost prometa na svojih velikih avenijah.
Lahko se tudi preveri, kako številna španska mesta prekinejo . Najbolj jasni primeri so tisti Albacete , na zadnjem mestu, z oceno 3,7, Santiago de Compostela s 4,4 in dlan s 4,6.
Zakaj? Albacete, na primer, čeprav ima dobre pogoje za uporabo koles, saj je dostopno mesto na kratke razdalje, večina se za obisk odloči za uporabo vozila ; v Santiagu kot problem izpostavljajo »vse večjo razpršenost prebivalstva po okoliških občinah, kar povzroča povečanje odvisnost od avtomobila (40%) in nizka uporaba javnega prevoza (12 %)«.
Medtem v Palma de Mallorca, "Pritisk turistov na otoku in pretirana stopnja motorizacije škodita številkam mobilnosti, ki kljub temu kažejo izboljšanje in se približujejo cilju načrta mobilnosti."