Pesmi, zaradi katerih si želiš potovati

Anonim

Torres del Paine iz jezera Peho Čile

Torres del Paine iz jezera Pehoé, Čile

DNEVNIK PESNIKA… - LOLA CRESPO

(Fermiju Crespu)

Jutro je bilo razmršeno

vseh tistih nedokončanih barv

ki je trajalo tako dolgo kot utrip spomina

s kredo napisano na pločniku otroštva.

Skoraj prej kot borovci smo vstali

nositi zeleno

in s sanjami na hrbtu sva za vedno spletla gnezdo z belimi rjuhami na dušo prilepljena.

"Mogoče še niso prinesli morja,"

nam je rekel, preden smo prišli do obale

in preverite, ali modra

prenehala biti pesniška negotovost

postati utopitev vseh slabosti,

še vedno ne vem točnega imena stvari.

Z roko v roki, z nekaj besedami,

gradimo magenta večere za ptice selivke,

in z rameni, ki so gorela od sreče

na koncu sva prespala noč,

kot voda spominu.

"Skoraj brezbarvne barve

Izgledajo kot kristali." Kajne?

Daj no Platero...

Poglejte lilije, ki so nam zrasle

med puhom

Vključeno v Gramática Malva, Ed. Voces de Tinta.

sardinija

Najbolj zdravi večeri

LAHKO ŽIVIŠ V GNEZDU ... - PEDRO SALINAS

Lahko živi v gnezdih,

kot bi ptice želele.

Lahko živiš v prsih

kakor hočeš

dokončaj vijolice

in čudne ljubezni.

Lahko živiš v ognju

ko zagori kos papirja

in ni več besed

ampak sijoča svetloba.

Tudi ti lahko živiš

včasih živi življenja,

pod strehami, v hišah,

ali v vetrovkah, kot zrak.

ampak živimo

en dan blaženosti brez gnezd,

brez streh in vetrokazov.

Življenje

v zeleni barvi,

v zeleni barvi na kolesih.

Charco de los Clicos ali Charco verde

Charco de los Clicos ali Charco Verde (Lanzarote, Kanarski otoki)

VZEMITE VLAK 'A' - BEN CLARK

Potujmo neizmerno, dokler ne boli skupaj,

dol in dol

kjer skale jokajo kjer odmeva

krikov se v življenju ne vrne,

v temno votlino ljubezni,

kjer bitja med seboj požirajo,

kjer je mah, ki se sveti v vlagi,

kjer kapljice zvenijo, vedno daleč,

kjer ne veš več zakaj ali namena

sestopa, potujmo

s prvo vnemo imperijev:

na betonskem nebu ni več prostora;

čez ocean ni ničesar,

vse je mesto ali razvalina.

Potem pridi z menoj k nam,

do brezdna, ki ga že slutiš

Zdaj na tem vlaku

medtem ko me ti počasi gledaš

odločam se, ali mi razkriješ svoje ime.

Iz Shackletonovih zadnjih psov (Založba Sloper, 2016).

Najdaljša regalna železnica v Španiji je v Gironi

Najdaljša regalna železnica v Španiji je v Gironi

POTOVANJE BREZ PRIHODA - GLORIA FUERTES

Zemlja kot lev v kletki

vrti okoli sonca

s svojo verigo mož.

Od rojstva potujemo

pri sto dvanajst tisoč kilometrih na uro.

Zemlja se ne ustavi

in še naprej kroži,

Zato je toliko vetra

Zato so vedno valovi

Zato se tako hitro staramo

Zato smo nori

ker vse življenje na potovanju brez prihoda

zelo utrudi živce.

Le redki prečkajo valove Nazarja

Zelo malo jih prečka valove Nazaréja

VERA ŽIVLJENJA - ANTONIO COLINAS

Počakaj ob tem morju (kjer so se ideje rojevale)

brez ideje. (In tudi vsi).

Biti le vetrič v vrhu velikega bora,

vonj pomarančnih cvetov, noč orhidej

v pozabljenih zalivih.

Samo opazuj mimoidočo ptico

in se ne vrne; ostati

čakajo na rumeno nebo

žgati in čistiti strelo

Prišli bodo skakati z enega otoka na drug otok.

Ali zreti v beli oblak

ki se zdi, da je srečen, ker ni nič.

Ostani lebdeč in prehajaj od tu do tam,

na minljivih valovih,

kot izgubljeno veslo.

Ali sledite, kot delfini,

smer obsojenega časa.

Biti kot ura čolnov v januarskih nočeh,

ki spijo med narcisami in žarometi.

Pusti me, ne z lučjo spoznanja

(ki se je rodil in vstal iz tega morja),

ampak preprosto s svetlobo tega morja.

Ali s številnimi lučmi:

tiste iz osvetljenega zlata in tiste iz hladnega zelenja.

ali s svetlobo vsega bluesa.

Predvsem pa me pusti belo svetlobo,

ki je tista, ki žge in premaga ranjence,

do napetih dni, do idej, kot so noži.

Biti kot oljka ali ribnik.

Nekdo me drži v roki kot prgišče soli.

Ali svetlobe.

Zaprite oči v tišini arome

tako da lahko srce – končno – vidi.

Zapri oči, da ljubezen raste v meni.

Naj delim tišino

in samota verand,

gostoljubnost odprtih vrat; pusti me

ob polni luni junijskih slavčkov,

ki ohranjajo trepetanje vode v zadnjih vodnjakih.

Pusti mi svobodo, ki je izgubljena

na ustnicah ženske.

Plaža Berria v Santoñi

Plaža Berria v Santoñi (Kantabrija)

STEKLENICA DO MORJA - MARIO BENEDETTI

Teh šest verzov sem dal v svojo steklenico v morje

s skrivnim načrtom, da bom nekega dne prišel do skoraj zapuščene plaže

in otrok ga najde in odkrije

in namesto verzov izlušči kamenčke

in olajšanje in opozorila in polži.

Mario Benedetti z ženo Luz 1. januarja 1997 v svojem stanovanju v Montevideu

Mario Benedetti z ženo Luz 1. januarja 1997 v svojem stanovanju v Montevideu

ŽUŽELKA - PABLO NERUDA

Od bokov do stopal

Želim si na dolgo potovanje.

Manjši sem od žuželke.

Grem skozi te hribe, so

ovsene barve, imajo

tanke stopinje

da samo jaz vem,

centimetri zgoreli,

slabe možnosti.

Tukaj je gora.

Nikoli se ne bom rešil iz tega.

Oh, kakšen velikanski mah!

In krater, vrtnica navlaženega ognja!

po nogah

vrtenje spirale

spanje na potovanju

in pridem na kolena

okrogle trdote

kot trde strehe

čiste celine.

Proti tvojim nogam drsim,

na osmih otvoritvah

tvojih ostrih prstov,

počasno, polotoško,

in od njih v praznino

z belega lista padem,

videti slep in lačen

tvoj obris gorečega lonca!

Žuželka, kapitanovi stihi (1952)

Pablo Neruda bere pesem na radiu

Pablo Neruda bere pesem na radiu

GOZD - ANGEL GONZÁLEZ

Prečkaš somrak.

Zrak

ločiti ga moraš skoraj z rokami

tako gosto, tako neprepustno.

Ti hodiš. ne puščajo sledi

tvoje noge. na stotine dreves

zadržijo dih na vas

glavo. ptica ne ve

da si tam, in žvižga

dolgo čez pokrajino.

Svet spreminja barvo: je kot odmev

sveta. oddaljeni odmev

da drhtiš, mimo

zadnje meje popoldneva.

Gozd Casentinesi

Gozd Casentinesi

HOJA - JUAN RAMÓN JIMÉNEZ

Hoja, hoja.

Vsako zrno želim slišati

peska, po katerem stopam.

hoditi.

Pusti konje za sabo

Rad bi zamujal

(hoja, hoja)

daj dušo vsakemu zrnu

zemlje, ki se je dotaknem.

Hoja, hoja.

Kako sladek vstop na moje področje,

neizmerna noč, da greš dol!

hoditi.

Srce mi je že mrtvo;

Jaz sem tisto, kar me čaka

(hoja, hoja)

in moja noga se zdi topla,

da me srce poljublja.

Hoja, hoja.

Hočem videti zveste jokati

poti, ki jo zapuščam!

hodi hodi hodi...

Hodi, hodi, hodi ...

Sledite @merinoticias

*** Morda vas zanima tudi...**

- Najboljše knjige, zaradi katerih želite potovati

- Oglejte si potovanje svojega življenja s knjigo 'Once in a Lifetime Vol.2' - Literatura pod šankom

- Največji literarni hotel na svetu

- Najbolj eksotični kotiček planeta skozi Durrellove oči

- Joe Cummings: "Popoln popotniški vodnik bi morala biti literatura sama"

  • Na literarni poti: hiše pisateljev v ZDA

    - Porto diši po knjigi

    - Kako brati knjigo na luksuznem vlaku

    - Bookcrossing: naj vaše knjige to poletje potujejo same

    - Vsi članki Marije Crespo

Preberi več