Nighthawks, Edward Hopper, 1942
Ulica je prazna. Noč je. Svetloba iz restavracije Phillie's se razliva po pločniku. Za kozarcem za šankom sedi par. Poje sendvič. On kadi. Pijejo kavo. Ne mudi se jim. Moški s klobukom se s komolci naslanja na pult. Natakar obrne glavo proti njim, a pogovor se še ni začel oziroma končal. Hrup skodelic, kozarcev, krožnikov je edini zvok v prostoru. Morda rahlo brnenje fluorescentnih svetilk.
'Nighthawks', kar bi lahko prevedli kot 'nočne sove', je najbolj znano delo Edwarda Hopperja. Naslikal jo je leta 1942. Temeljila je na restavraciji v Greenwich Villageu v New Yorku, kjer je živel. »Poenostavil sem kompozicijo in povečal restavracijo. Nezavedno je najbrž slikal samoto velikega mesta« , je omenil v zvezi s prizoriščem.
Hopper je vedno zanikal psihološko vsebino svojih slik. Dejal je, da je umetnost izraz umetnikovega notranjega življenja, rezultat njegove vizije sveta. Temu načelu je bil zvest. Njegov pogled odseva strašljivo in osamljeno Ameriko. Njegova dela kot naključen kader iz filma noir govorijo o tem, kar se še ni zgodilo. **Predlog je v tem, kar ni prikazano. **
'Nighthawks' je razstavljena na umetniškem inštitutu v Chicagu.
Iz družine srednjega razreda Edward je študiral na šoli Parsons pri mojstrih ameriškega impresionizma, kot sta William Merrit-Chase in Robert Henri. Njegove prve zaposlitve so bile povezane z oglaševanjem. Oblikovanje ilustracij in plakatov je zaznamovalo oster fokus njegovih oljnih slik.
V dvajsetih letih 20. stoletja je potoval po Evropi. Ni ga zanimal kubizem niti ni prišel v stik z avantgardnimi krogi. Obiskoval je muzeje. Rembrandtova 'Nočna straža' ga je navdušila. "Najmočnejša stvar, kar sem jih kdaj videl," je dejal.
Iz postimpresionizma je vzel urbane krajine, anonimnost obrazov in nasičene barve. V svojem studiu v New Yorku je podobe pariških kavarn in ulic prevedel v ameriško realnost. Uveljavljal se je v realizmu in proti abstraktnemu, ki ga je vedno ostro kritiziral.
Edward Hopper v Vanity Fair (1934)
V 'Noctámbulos' je mogoče zaslediti vpliv Degasovega 'Pivca absinta' ali Picassovih slik iz modrega obdobja. Baudelaire, pesnik mesta, poudarja isti motiv v 'El spleen de París':
»V mraku ste se nekoliko utrujeni želeli usesti pred kavarno na vogalu novega bulvarja […] Kava je žarela. Tudi plin je tam pokazal ves žar premiere in z vso močjo osvetlil slepeče zidove beline.
Hopper se ukvarja z isto tematiko, vendar jo prevzame kraj, ki nam pripoveduje o notranjem vesolju, ki zahteva umetnost. Pod njegovim pogledom luč ni praznična, kot pri Baudelairu. Samota in tišina nista produkt marginalizacije. Na obrazih ni sleme.
Liki se zapirajo vase. Po dnevu v službi ali morda zmenku se srečata visi na nevtralnem ne-mestu, prehaja skozi, razmejuje ga belkasta, ploščata svetloba, ki izhaja iz stene. Prepustijo se utrujenosti in zapadejo v apatijo, v dolgočasje. Pustijo času, ker jih hotelska soba ali majhno stanovanje izžene. Domače, domače, jim je tuje.
Edward Hopper z ženo Josephine Hopper
Soočen s prizoriščem opazovalec ostaja izključen, v temi. Ni dostopnih vrat. Steklo se raztegne kot platno v kinu. Označuje oviro, ki jo je mogoče le videti in ugibati, intuitivno.
Moški s klobukom in dekle v rdečem, ki sedita za barom, sta Edward in njegova žena, Jo, ki je bila njegov model in agent. Hopper je bil introvertiran, zamišljen in ure je preživel pred praznim platnom, preden je prijel čopič.
Kupil je dodge in bil na poti v Novo Mehiko ali na Zahodno obalo. Ustavil se je pri motelih, označenih z neonskimi napisi. Beležil si je like, ki so izginili v noč, za vrati njegove sobe. **Gledal sem jih kot voajer. **
Vpliv 'Noctámbulosa' je bil obsežen v grafični umetnosti in v zgodovini kinematografije. Ridley Scott jo je vzel kot referenco v 'Blade Runner'; Dario Argento je zgradil Blue Diner po svoji podobi v filmu 'Deep Red' in v Springfieldu "Simpsonovih" restavracija Nighthawk Diner ni mogla manjkati v svoji podobi.
Hopperjevo delo je del svetovne domišljije, saj govori o nečem, kar je doživel vsak prebivalec velikega mesta. Kdo še ni občutil osamljenosti po neuspelem dnevu? Kdo se še ni zatekel na ulico, v lokal, pod neonske luči?
'Nighthawks' je razstavljena na umetniškem inštitutu v Chicagu.