Začnemo ceniti podnebne spremembe in nekoliko verjeti, da obstajajo, ko nenadoma pozimi en mesec ne dežuje, ko vidimo, da je suša prizadela naše njive , ko pridemo sredi aprila do 38º... Toda podnebne spremembe obstajajo dlje , mnogi pa že desetletje opozarjajo in dokumentirajo.
To je primer nemškega fotografa Olafa Otta Beckerja, ki se že več kot 30 let posveča krajinski fotografiji in je na Grenlandiji, kamor je prvič prišel leta 2003, izvedel številna dela, kot je 'Broken line'.
»Leta 2002 sem po lastnih opazovanjih in raziskavah na Islandiji prvič ugotovil, da bomo zaradi podnebne krize imeli velik problem. To je bil razlog, da sem načrtoval in uresničil svoj projekt na Grenlandiji. Leta 2003 sem tja poslal ladjo in veliko opreme. Želel sem raziskovati zahodno obalo v več fazah in več let,« pojasnjuje Olaf za Traveler.es.
Takrat je razumel, da bo prvo mesto, kjer bo vidno globalno segrevanje, Arktika. Potem je potoval naprej, tako do 14-krat. »To delo sem objavil v knjigi 'Broken Line', ki je bila nagrajena z nemško nagrado Photo Book Award. V letih 2007 in 2008 sem se s svojim asistentom Georgom Sichelschmidtom podal na dve pohodniški odpravi po ledu v notranjost, da bi pokazal taljenje največjega ledenika na svetu,« pravi.
Te podobe so se materializirale v drugi njegovi knjigi, Nad ničlo in so šli po svetu. Tako je začel sodelovati z velikimi podnebnimi agencijami in znanstveniki iz Nase, Univerze v Koloradu in drugih večjih raziskovalnih oddelkov. Leta 2017 je izdal svojo tretjo knjigo 'Ilulissat' , posvečeno ledene gore , leta 2020 pa še svojo zadnjo knjigo Sibirsko poletje.
Oglejte si slike: To so kraji, ki bi jih morali zaščititi pred letom 2030
DESETLETJE NA GRENLANDIJI
Zanimivo je, da lahko pomislimo, da je nemogoče opraviti takšno delo sam, toda resnica je, da je Otto v svojih prvih napadih to storil. Pravzaprav, potrditi, da ko eden potovati sam bolj so čutila izostrena.
To prinaša tudi nekaj nevarnosti, kot potrjuje, sem se večkrat bal za njegovo življenje. »Leta 2006 sem imel hudo nesrečo z ledeno goro, ki me je skoraj stala življenja. Rešil sem lahko samo sebe!«, pojasnjuje fotograf za Traveler.es.
Slabo pa je to, da bolj kot je nekaj težko, bolj ga vznemirja, zato ga le malo stvari lahko ustavi, tudi če je star 62 let. “ Nekaterih izzivov, ki bi jih sprejel, ko bi bil star 40 let, danes ne bi mogel več , kljub temu, da je zelo fit. Peš odprave po notranjosti ledu na Grenlandiji so bile fizično najzahtevnejše, kar sem jih kdaj doživel. V treh tednih sem izgubila 17 kg ker sem dnevno zaužil več kalorij, kot bi jih lahko dobil s hrano.«
Toda nedvomno je bil njegov trud vreden. Zahvaljujoč svojim slikam je dal na mizo katastrofe globalno segrevanje . »Nočem kazati s prstom na nikogar. Navsezadnje sem tudi sam del omrežja, ki prispeva k globalnemu segrevanju: vozim avto, letim z letalom, potrebujem elektriko, energijo za ogrevanje itd. Zato mora vsak posameznik začeti nekaj spreminjati pri sebi. Preden sprašujemo druge, se moramo vprašati sami. Rabim to? Ali res moram tja voziti avto? Ali ni bolj smiselno porabiti manj? Kaj lahko naredim s svojimi sposobnostmi, da bomo vsi bolje živeli?
In dodajte še to Trajnostno delovanje mora biti svobodno, prostovoljno dejanje in ljubezen do Zemlje.