Lebowitz kot Godzilla v maketi NY v muzeju Queens.
"Fran, zakaj še vedno živiš v New Yorku?" nenehno sprašujte pisatelja, esejista, komika, strokovni komentator Fran Lebowitz, saj je znana njegova satirična kritika mesta, v katerem živi kakih pet desetletij. Na kar ona odgovori: "Če mi poveš, kam grem." Če bi vedel, kam naj gre, bi morda odšel. Toda kako se znebiti zadnje slabe nepremičninske odločitve, ki ste jo sprejeli: predrago stanovanje z dodatnimi sobami za namestitev? njegovih več kot deset tisoč knjig. V enem od smešnih zaključkov poglavij (gledati morate do konca odjav) tudi prizna, njegov prijatelj, režiser Martin Scorsese, to verjetno ji ne bi pustili živeti nikjer drugje, da kamorkoli bi prišla, bi jo na koncu vrgli ven.
Deset let po njunem prvem skupnem filmu, Javno nastopanje, in nekoliko sledi tej obliki, vendar razdeljen na sedem poglavij, Fran Lebowitz in Martin Scorsese sta se ponovno zbrala, da bi se pogovarjala o New Yorku, športu, kulturi, življenju, da bi se imela dobro in poskrbela, da se imamo dobro. Naslov serije Pretvarjajte se, da je mesto (Pretvarjajte se, da je to mesto) je prav tako znan avtorjev stavek. Pretvarjajte se, da je to mesto, ko hodite po ulici, ne da bi pogledali, kam greste, ko se ustaviš sredi pločnika in pogledaš na mobilnik. Po Lebowitzu je edina, ki pazi, kam gre. pomagaj temu nimate mobilnega telefona ali tablice ali celo nosite s seboj knjig, ko greste ven, vzemite podzemno železnico ali avtobus, kajti edina stvar, ki je še vedno zabavna v New Yorku, pravi, je opazovanje ljudi. Zato, "New York ni nikoli dolgočasen." Samo gledati je treba, opazovati.
Fran Lebowitz in njen nasmeh.
Lebowitz ne neha gledati, gleda obraze drugih mimoidočih, tistih, ki se nadležni ne izmikajo več drugim mimoidočim, ogleduje izložbe, vedno v boju za čistilnico gleda tla. "V New Yorku je veliko stvari na terenu", On reče. Oglasi, grafiti in številne spominske plošče, kot so tiste pisateljev, ki obdajajo newyorško javno knjižnico na Peti aveniji.
»Sem ljubiteljica zabave. Rad imam zabave."
Pretvarjaj se, da je mesto je podroben povzetek težav mesta. Vsi, ki se jim smeji. Sploh ni nostalgičen pogled na tisti New York iz 70. let v kateri je Lebowitz pristal pri 18 letih, ja, morda je bilo bolj zabavno, tudi bolj umazano in nevarno. Če kaj pogreša, je to, da vidi mesto, polepljeno s časopisi, ki jih ljudje nenehno berejo in zavržejo. To in izvor teh dokumentov, 24-urni kiosk na Columbus Circle, danes izposojevalnica koles.
Če je v seriji prisotna nostalgija, je to zato, ker govoriti o mestu in pokazati mesto pred pandemijo, polno ljudi, turistov, ki jih Fran verjetno ne pogreša, a mesto, ki ima še veliko poslov in kamor bi lahko prosto zahajala. Kljub temu je v mestu, ki ga tako sovraži kot ljubi, videla že toliko sprememb, da je nič več ne preseneča.
Scorsese in Lebowitz, dva prijatelja.
»New York nikoli ni bil posebej lep. To ni bil Pariz, niti Firence. Bilo je vsaj izvirno mesto.«
Toda Lebowitz vidi dobre in slabe strani New Yorka nekoč in danes. Zdaj je to mesto, v katerem si nihče ne more privoščiti življenja, pravi, in tako je bilo tudi takrat. Naj ji povedo in nanizanko bedna dela, ki jih je naklenil: taksist, čistilec ... vse zato, da ne bi bila natakarica. Ker je biti natakarica pomenilo spati z upravnikom, da bi dobila novo izmeno, pojasnjuje in se znova obregne nad svet, ki ga vodijo moški. Za kar imajo med drugim večji pomen (in plačani z davki) nogometni stadioni namesto oper ali gledališč. Njegova športna razprava z še en filmski prijatelj, Spike Lee, To je še en odličen trenutek v seriji.
Lebowitz se ubada z novo arhitekturo v mestu. Obožuje Grand Central Station, Chryslerja (»to je popolna velikost za hišo«), vendar sovraži ves ta novi val nebotičnikov na 57. ulici, ki posnemajo slog zalivskih držav. "Dubaj je kopiral New York in zdaj mi kopiramo Dubaj."
Premisli preden govoriš. Preberite, preden pomislite.
Čeprav je njegov največji delež kritik prometno omrežje. Avtobus, na katerega se lahko pelješ le, če si mlajši od osem let, »ko imaš dovolj časa«. In predvsem newyorška podzemna železnica. Podzemna železnica bi bila prva stvar, ki bi jo spremenil, če bi bil župan, ampak župan v nočni izmeni, določa. "Dalai Lama bi se moral samo peljati s podzemno železnico, da bi postal jezen človek," On reče. In medtem, ves čas, Marty (Scorsese) ob njem umira od smeha. "Lahko bi cel dan poslušal, kaj si Fran misli," je dejal direktor vau kakšna noč – natanko tisti film, ki ga Lebowitz krivi za val ponorelih taksistov, ki je od takrat naprej preplavil New York–.
"Knjige so način, kako biti neizmerno bogat."
Scorsese in Lebowitz razpravljata o knjigah in filmih ter delita nekaj naslovov, ki sta jih videla ali priporočila. In poleg pogovora za pogovorom, l Serija sledi Franu po ulicah New Yorka, namrščeni na skupino crossfitterjev, na tiste ljudi, ki se ne odmikajo, ali na Times Square na splošno ... in se izgubijo na svojih najljubših mestih: knjigarne Argosy ali Strand, knjižnica Petega ... Tisti kraj, kjer prodajajo magnete z enim svojih najbolj znanih stavkov, zapisanim leta 1978: "Pomisli preden spregovoriš. Preberi, preden pomisliš" (Premisli, preden spregovoriš. Preberi, preden pomisliš.) »Pol stavka,« pojasni. Ostalo je vrsta priporočil mladim, tistim, ki se mu še kar naprej približujejo, ga na ulicah nadlegujejo z dvomi, ki mu kasneje prinesejo številne anekdote. Kot ko vprašajo: "Kaj bi svetoval 20-letniku, ki prihaja v New York?" "Prinesi denar".
Premisli preden govoriš. Preberite, preden pomislite.