Operacijska soba v enem od zaklonišč državljanske vojne v Almeriji.
Podzemni predori, ki so med špansko državljansko vojno služili kot zaščita in zavetje skoraj 50.000 prebivalcem mesta Almería, se danes lahko pohvalijo, da so največja protizračna zaklonišča ne le pri nas, ampak v vsej Evropi ki so odprti za javnost.
bili zgradil mestni arhitekt Guillermo Langle Rubio med zgodnjim letom 1937 in pomladjo 1938 Glede na potrebo, da mesto, ki je postalo lahka tarča sovražnika, zdrži bombardiranje, ki je bilo tako pogosto v najbolj uničujočih letih vojne.
Zaradi minevanja časa, zaradi katerega tonemo v pozabo, se marsikateri Almeričan (da o turistih, ki prihajajo izven njenih meja) niti ne pogovarjamo, ne zaveda, da pod vašimi nogami je to impresivno več kot štiri kilometre dolgo arhitekturno delo da je takrat rešil toliko življenj. Zato je življenjskega pomena, da se temu prizna zasluženo podzemni inženirski projekt ki je uspelo obstati skoraj stoletje po izgradnji.
saj to že vemo Almería (zlasti njena okolica) ima tako spektakularne kraje, kot je naravni park Cabo de Gata-Níjar ali njeno okusno gastronomijo, s katero lahko jeste mesto grižljaj za grižljajem (ne smemo pozabiti, da je bila leta 2019 španska prestolnica gastronomije), vendar je Almería veliko več. In ta zavetišča so jasen dokaz za to.
Zato, domačin ali popotnik, ne oklevajte in obiščite Plaza Manuel Pérez García in se spustite med osem in deset metrov globoko, biti priča preteklosti, ki prihaja v obliki naše sedanjosti. **Kulturna relikvija **vredna varovanja in seveda ogleda. Smo ga odkrili?
Isleta del Moro, v naravnem parku Cabo de Gata-Níjar (Almería).
PODZEMNO MESTO, USTVARJENO OD LJUDI IN ZA LJUDE
»Od leta 1936 do 1939 Almería kot druga mesta ni doživela neposrednega vpliva vojne, vendar je trpel je nad stisko zaledne straže, pohodom svojih mlajših mož na bojne fronte in strašnimi posledicami bombardiranja ki bi zaznamovalo življenje in včasih smrt njegovih prebivalcev,« pravi Francisco Verdegay Flores, zgodovinar in tehnični svetovalec projekta muzealizacije zatočišč Almería in podpredsednik združenja prijateljev Alcazabe.
Bilo je zadnje špansko mesto, ki je ostalo zvesto vladi Druge španske republike in ga narodne čete niso zasedle do 29. marca 1939. Toda v treh letih, kolikor je trajala vojna, Almería je bila lahka tarča zaradi svoje strateške lege: Bilo je daleč od fronte, zanj ni bilo vojaškega interesa, vendar je bilo brez obrambe in v dosegu bombardiranja frankističnih in nacističnih čet.
»Vojaški cilj teh nediskriminatornih napadov na civilno zaledje je bil poleg materialnega in človeškega uničenja tudi psihološki namen: ustvariti ozračje terorja in demoralizacije, ugoden za spodbujanje vstaje ali za sprejemanje premoči in zmage napadalcev,« komentira Francisco Verdegay Flores. Rezultat je bil 52 bombardiranj iz zraka in morja in skupno 754 bomb med špansko državljansko vojno.
Ta podzemni inženirski projekt ostaja skoraj stoletje po izgradnji.
Na začetku vojnega spopada imeli so v mislih zgraditi to podzemno mrežo (kot so to storila druga mesta, kot so Murcia, Alicante in Valencia), vendar je pomanjkanje sredstev za nekaj mesecev odložilo začetek delovanja. Prav napadi leta 1937 so pospešili proces njegovega nastanka, ki je postal glavna prioriteta.
Naročilo je prejel španski arhitekt Guillermo Langle Rubio, ki sta mu pomagala inženirja José Fornieles (Caminos) in Carlos Fernández (Minas). »Zamišljeno je bilo kot enoten projekt velike racionalnosti in kjer so oblike tesno povezane s predvidenimi funkcijami,« pravi Francisco Verdegay Flores.
Vhodi v zaklonišča so bili razpršeni po vsem mestu (skupaj je bil preštet 101 vnos), med seboj oddaljeni največ 100 metrov in bile so javne (na ulici) ali zasebne (v hišah, javnih poslopjih ali v župnišču). Številne hiše so s plakati opozarjale in odprle vrata svojih domov vsem, ki so se želeli po njihovih 1,30 metra širokih stopnicah skozi njihove domove.
Cilj? Zaščitite 50.000 prebivalcev, ki jih je imela Almería takrat (40.000 v zakloniščih in preostalih 10.000 v že takrat obstoječih jamskih bivališčih in rudnikih).
te 4500 metrov podzemnih prehodov Sestavljene so bile iz dveh vrst galerij: refugijskih galerij, širokih do dveh metrov, kjer so ljudje lahko posedali tudi na klopeh, in povezovalnih galerij, ki so imele bolj omejeno kapaciteto z ožjo površino.
Poleg tega so zaklonišča med bombardiranjem služila za pomiritev prebivalstva ponoči. Sam Langle je, tako kot na tisoče drugih ljudi iz Almeríe, s svojo družino prepotoval kilometre ob sončnem zahodu prespati na obrobju mesta, da jih sovražnikovi napadi ponoči ne bi ujeli nepripravljene. Ko so bila zatočišča zgrajena, je izkoristil priložnost in si uredil svojo zasebno sobo tik pod svojo hišo.
enkrat navzdol Ni bilo dovoljeno kaditi, niti nositi orožja in upoštevati je bilo treba spoštljiv kodeks obnašanja z ostalimi ljudmi, s katerimi si je delil prostor. Vojni in politični ideali so ostali na površju, da bi se izognili večjemu zlu.
Dostop do zaklonišč državljanske vojne v Almeriji.
PREHOD OD ZAVETIŠČA DO MUZEJA
Ko se je 1. aprila 1939 končala španska državljanska vojna in kot navaja Francisco Verdegay v dokumentu, ki vključuje projekt muzealizacije zatočišč v Almeriji: »ti izgubili so uporabnost, dostope pa zakamuflirali in zaprli z racionalističnimi kioski prav tako ustvaril arhitekt Guillermo Langle«.
Z leti te podzemne galerije so padale v pozabo, dokler niso leta 2001 pri izvajanju del v mestu našli prehodov. »Odkritje te dediščine je bilo kot iskanje skritega zaklada, pravo presenečenje za veliko večino prebivalcev Almerie,« pravi podpredsednik Prijateljev Alcazabe.
Nekaj let pozneje, od leta 2005 do 2006, je na pobudo mestnega sveta Almeríe prek področja gospodarskega razvoja, zaposlovanja in turizma veliko delo kondicioniranja in prestrukturiranja kompleksa.
Delo je bilo zaupano arhitektu Joséju Ángelu Ferrerju in Izkopanih je bilo 965 metrov od obstoječih 4500. "Naloga, ki je bila zelo težka zaradi značilnosti zaklonišč in propadanja, v katerem so jih našli," pravi Francisco Verdegay.
Impresivno je videti, kakšen je bil vrtec.
ZNOTRAJ
Kaj bomo lahko našli, ko se spustimo v podzemlje? obstajajo tri diferencirane muzealizirane prostore: skladišče, Langlejevo zasebno sobo in operacijsko sobo. Slednjo je maja 1938 zgradil prav tako Langle sam z namenom, da po potrebi posreduje bolnikom, ki to potrebujejo, medtem ko traja bombardiranje ali napad na civilno prebivalstvo. V tem prostoru še vedno lahko vidite rekreacijo kirurškega materiala, značilnega za čas, brez dvoma eden izmed krajev, ki pritegne največ pozornosti obiskovalca.
Poleg teh treh galerij, čar zaklonišč je v njihovih prehodih in v dolgih podzemnih hodnikih. »Seveda te brez kakršnega koli izumetničenja popelje v zgodovinski čas in v trpljenje, ki ga vojna prinaša za civilno prebivalstvo, za normalne ljudi, ki vedo le za vojno, nič drugega kot njene posledice, njeno bolečino,« je dejal. pravi Francisco Verdegay.
»Osebno sem ganjen, ko gledam tiste zelo dolge galerije, ko ni nikogar, ko so brez obiskovalcev in v popolni tišini,« nadaljuje. Pristni zgodovinski in inženirski dragulj, ki bi ga morali vsi poznati, skrbeti zanj in promovirati in da ji je vredno biti priča, živeti v prvi osebi.
Njegova čarobnost je v njegovih prehodih in v dolgih podzemnih hodnikih.
KIOSKI, VHOD ZAKAMUFLAŽIRAN KOT ULIČNO POHIŠTVO
Ko smo enkrat na površju, ob sprehodu skozi mesto najdemo t.i racionalistični kioski. Kot smo navedli nekaj vrstic zgoraj, so bile zgrajene za vhodi v kamuflažna zaklonišča, glede na to, da ni mogoče natančno vedeti, ali jih bodo v nekem prihodnjem času ponovno uporabili ob neizbežni drugi svetovni vojni, ki se je bližala.
Langle v teh strukturah je združil funkcionalnost s preprosto estetiko racionalizma, ustvarjanje briljantne igre volumnov. Te so z leti izginjale in se je na njihov namen v mestu celo pozabilo, čeprav smo še vedno priča dvema, ki sta skoraj nedotaknjeni: tisti na Plaza Urrutia in tisti na Calle Conde Ofelia.
Ko boste naslednjič šli mimo katerega od njih, boste to vedeli So veliko več kot menjalni kiosk, toda pod zemljo je bil dostop do rešitve 40.000 almerijskih življenj med špansko državljansko vojno.
Risbe na eni od sten zaklonišč za državljansko vojno v Almeriji.
SPOMINJTE SE NAŠE PRETEKLOSTI, DA SE GLETE V PRIHODNOST
Tako kot v Nemčiji med drugo svetovno vojno, bodisi v koncentracijskem taborišču Auschwitz bodisi v enem od stotih spomenikov, ki so raztreseni po Berlinu kot opomin na enega najtežjih in najbolj tragičnih trenutkov prejšnjega stoletja, v Španiji bi se morali spomniti, zaščititi in razkriti vsako lastnino ali kraj zgodovinskega spomina.
»Zavetja Almeríe so a izjemno pričevanje o pomenu vojne, o ceni, ki jo plačuje civilno prebivalstvo za vojne, ki ne dela razlik med svojimi žrtvami, niti po starosti, niti po spolu, niti po idejah. Širjenje vsega tega ni le spomin na našo preteklost, ampak tudi lekcija za prihodnost,« se spominja Francisco Verdegay.
Na začetku obiska se predvaja uvodni video s pričevanji ljudi, ki so preživeli vojno, in kot nam pove Antonio J. Sánchez Zapata, vodnik po zakloniščih, obstaja stavek, ki pravi »Ne pozabim ga, ostane mi. Prav tako ne smemo pozabiti, da se ne ponovi." Lahko rečete višje, vendar ne jasnejše.
Iz zavetišč državljanske vojne v Almeriji nas spominjajo: »Vsem ljudem, ki želijo odkriti ta spomenik, priporočamo, da Zagotovite si vstopnice čim prej. ker zaradi Covid-19 zmogljivost vodenih ogledov je močno zmanjšana, s katerimi je težko najti razpoložljivost, če jih poskušajo kupiti isti dan, ko ga želijo obiskati,« navaja Antonio J. Sánchez Zapata.
Zdaj veste, če se to poletje oglasite na čudovitih [plažah naravnega parka Cabo de Gata-Níjar,]( https://www.traveler.es/naturaleza/articulos/mejor-playa-de-cabo-de -gata-cala-raja-how-to-arrive/12932) zakaj ne bi tega naredili za to zgodovinski dragulj mesta Almería. Ne bo vam žal!
Če se želite soočiti s prihodnostjo, se morate ozreti v preteklost.
Urnik: Poletni delovni čas: od 1. junija do 30. septembra: od torka do nedelje od 10.30 do 13.30. Vodeni ogledi ob 10.30 in 12.00. Petek in sobota od 18.00 do 21.00 ure. Vodeni ogledi ob 18.00 in 19.30. Od 1. avgusta do 15. septembra: torek, sreda in četrtek od 18.00 do 21.00.
Dodatne informacije o urniku: Ponedeljek zaprto
Pol cene: Splošna vstopnina: 3 € / znižana vstopnina: 2 €