Extremadura je kulturno vesolje, ki nikoli ne neha presenečati. Še toliko bolj, ko nam iz Evrope sporočajo, da imamo v tej regiji kulturno bogastvo, ki ga verjetno ne znamo ceniti.
Zgodi se, ko slišimo značilen naglas Extremadurca, tisti trenutek, ko pride na misel beseda »castúo« in se prepustimo kolektivnemu imaginariju ki je želel Extremadurce (in njihov nenavaden govor) postaviti v kotiček za razmišljanje.
Extremadura vas na vsakem koraku čaka na zgodovinsko presenečenje.
In to je tisto, kar so Extremadurci storili v tistem kotu: pomislite. Razmišljam o tem, kako povedati preostali Španiji in svetu, da je Castúo ali bolje rečeno Estremeñu jezik, ki noče biti pozabljen, ki noče biti označen za "slabo govorjeno špansko", ki zavrača kulturno vsiljevanje tega, kar je politično korektno ali ne. Skratka, noče se skrivati.
Danes želeli smo se naučiti govoriti estremeñu in bilo nam je malo težko, Zato smo se morali obrniti na strokovnjake.
Cerkev Gospe iz Granade v Llereni (Badajoz, Extremadura).
OD ESTREMEÑU DO CASTÚO
Kadarkoli se omenja jezik Ekstremadurancev, se reče, da se sporazumevajo v svojem lastnem govoru, imenovanem »castúo«. In od takrat bi lahko rekli, da je to polovična resničnost Estremeñu se lahko popolnoma šteje za jezik in ime "Castúo" je bil kasnejši prispevek.
Želeli smo izvedeti malo več in smo pristopili Hurdovi govoriti z Aníbalom Martínom, prevajalcem, ki se zelo zanima za jezikoslovje, član Organa za spremljanje in usklajevanje Estremeñuja in njegove kulture (OSCEC) ter eden od velikih zagovornikov in kulturnih promotorjev, ki uspeva ohraniti ta jezik daleč od pozabe.
Las Hurdes v Cáceresu.
Hannibal nam razkrije skrivnost in nas opomni, da sami ZN priznavajo Estremñu kot jezik ki je vključen na tem črnem seznamu jezikov, ki jim grozi izumrtje: "Izraz 'castúo' je skoval pred stoletjem, ko je pesnik Luis Chamizo objavil svojo knjigo Miajón iz Castúosov. Castúo se nanaša na kasto, na tisto linijo kmečkih ljudi, ki so ohranjali svoje običaje iz generacije v generacijo in ki so imeli ta jezik.
Zato so govor začeli imenovati castuo in je povsem sprejemljiv. Čeprav je pravilno estremeñu, s s in ne z x,« poudarja. Med ponovnim osvajanjem je bil velik del Extremadure ponovno naseljen z ljudmi iz kraljestva León. Zaradi tega so Asturijci-Leonci prišli v te dežele iz vzhodnega dela kraljestva León z vsemi svojimi posebnostmi.
Jerez de los Caballeros, Extremadura.
»Ta jezik je tesno povezan s kantabrijskim, jezik, ki je zdaj znan in ga le malo ljudi pozna. Ko se je ta leonski jezik ustalil tako daleč na jugu, je sprejel lastne diferencialne značilnosti, kot je aspiracija, postopoma ustvarja estremeñu,« pojasnjuje prevajalec in dodaja, da je treba upoštevati tudi, da ima estremeñu veliko skupnih besed z galicijsko-portugalščino.
Estremeñu se črkuje drugače in to je bila ena najbolj razburljivih nalog skupine OSCEC. Ustvarili so nov slovar in med številnimi drugimi dejavnostmi vodijo pogovore v mestih Extremadure, da bi ohranili ta čudovit jezik, o katerem se malo govori.
Bogastvo ljudstev je tudi jezikovno.
Poleg tega nam Aníbal pove, da se geografsko Estremeñu ni razvil na enak način. »V severozahodni regiji se je jezik najbolj ohranil, območje Las Hurdes. Vsako mesto je imelo svoj način govora in estremeñu se ne želi vsiliti kot jezik, ampak biti povezava, tako da mesta poslušajo drug drugega in vidijo podobnosti in razlike v estremeñuju vsakega. Namen jezika je integracija in ne vsiljevanje«.
V zgodovini estremeñuja je bilo prej in potem in ta prelomnica je prišla v 60. letih s politiko opismenjevanja Francovega režima. »Mogoče je veljalo, da je estremeñu stvar ljudi, ljudi, ki zaradi nepismenosti niso znali dobro govoriti špansko. Na žalost bogastvo estremeñuja ni bilo spoštovano in mu zdaj grozi izumrtje. Čeprav je bilo še ljudi, kot je moja babica, ki ni znala govoriti špansko, je govorila samo estremeñu in tudi zelo hitro,” Hannibal pripoveduje med smehom.
Olivenza, Badajoz (Extremadura).
JEZIK, KI SE OZNAVLJA
Za špansko govorečega je lahko zelo težko razumeti osebo, ki govori v jeziku Estremñu. Še več, skoraj zagotovo ne bi razumel ničesar povedanega, saj izgovorjava in velik del njihovega besedišča sta drugačna. Pravzaprav ima estremeñu svoje slovnične in ortografske značilnosti.
Svet Evrope priznava estremeñu kot jezik, čeprav je bil kot narečje
stoletja, ki je bil priznan. In to bi ga postavilo na skoraj enako raven kot galicijščina, katalonščina ali baskovščina. Delo, na katerega se zdaj osredotočajo, je odstraniti estremeñu s tega gnusnega črnega seznama jezikov, ki jim grozi izumrtje, in za to na Univerzi izvajajo konference, kot so tiste, ki jih izvajajo ta mesec na Univerzi v Salamanci ali pogovori v vaseh, da bi delili jezik.
Trujillo, Extremadura.
Ocenjuje se, da približno Približno 10.000 ljudi govori estremeñu, predvsem na območjih Las Hurdes in v zahodnem delu Extremadure. In vsako mesto ima svoj način govora estremeñu, zaradi česar je študij tega jezika še bolj fascinanten. Obstaja veliko značilnosti, ki ga razlikujejo, kot je zapiranje besed na "u" ali "i"; aspiracijski 's'; velikokrat 'o' postane 'u' ali se glagoli končajo na 'l', obstoj pridihanega 'h' na mestu 'f' v španščini In še dolgo itd.
To je brez štetja lastnih besed, ki so del njihovega lastnega besednjaka (okoli 18.000 besed). Ena od stvari, ki je jasna, je, da če se je estremeñu ohranil, je to zato, ker so ga prebivalci mest želeli še naprej govoriti. Danes nam delo združenj, kot je OSCEC, ali kulturnih promotorjev, kot je Aníbal Martín, omogoča, da imamo razlog, da našo državo spremenimo v bolj raznolik kraj, kjer je prostor za en jezik več.
Ker za kulturo vedno obstaja vrzel, in estremeñu si zasluži svoje mesto med nami, Čeprav se ga nekateri tako težko naučimo.
Merida.
"Tako želim povedati, povedati stvari, ki jih čutim, s tem globokim občutkom, ki ga ima to mesto
naš Assín, želim peti, lepe kuhinje proti tej deželi moje krvi, ki me napolni, če ji lažem.”
(Cruz Diaz Marcos - pesnik)
BOUS PROGA ZA RADOVEDNE
Med mesti Sierra de Gata se govori La Fala, narečje, ki je od leta 2001 priznano kot kulturni spomenik. Nekatera mesta, kot je Valverde del Fresno, so dvojezična in najdete celo meni restavracije v dveh jezikih. Ta jezik, ki ima galicijsko-portugalske korenine in velik vpliv Estremeñuja, se tam govori normalno.
Sama spletna stran OSCEC ima slovar Estremeñu, ki si ga lahko brezplačno ogledate. Zelo zanimivo je videti podobnost (ali ne), ki jo ima veliko besed s španščino. Rayano portugalščina, znana tudi kot "oliventino", je še ena od jezikovnih modalitet, ki se izvajajo v Extremaduri. Znan je kot Oliventino, ker se govori v Olivenzi in Táligi. Kot lahko vidite, je jezikovna zmešnjava Extremadure vznemirljiva.