Jezero Summanen, Saarijärvi, Finska
The Poročilo o svetovni sreči , oziroma World Happiness Report, leto 2021 zaznamuje covid-19, ki leto kasneje še naprej pustoši po svetu.
Izdaja poročila se je letos soočila z edinstvenim izzivom, ko je poskušala razumeti, kakšen učinek je imela pandemija na subjektivno počutje in obratno.
Poročilo o svetovni sreči razvršča 156 držav glede na njihovo stopnjo sreče in že četrto leto zapored Finska je postala najsrečnejša država na svetu.
Splošna razvrstitev je ostala zelo podobna lanski, z prvih 10, kjer jasno izstopajo nordijske države. Na drugem mestu je Islandija, na tretjem pa Danska.
Finska je že četrto leto zapored najsrečnejša država na svetu
SKRIVNOST FINSKE SREČE
Kaj je javna skrivnost Fincev, da so najsrečnejši na svetu? Recimo, da je to bolj javna skrivnost, saj smo vam na Traveler.es povedali veliko dobrih stvari o tej državi.
Na Finskem proti stresu se borijo z gozdnimi kopelmi, skrbijo za arhitekturo in dizajn, tu je otok samo za ženske in praktična škatlica za dojenčke in seveda obstaja prava hiša Božička.
Poleg tega imamo radi dobre finske običaje, kot je npr znamenite savne, tradicija pitja samega doma v spodnjem perilu ali tisti izjemen pogum za življenje, ki mu pravijo sisu.
Sisu, skrivnost finskega poguma.
Od leta 2012 so štiri različne države na prvem mestu svetovnega poročila o sreči: Danska v letih 2012, 2013 in 2016, Švica leta 2015, Norveška leta 2017 in zdaj Finska v letih 2018, 2019, 2020 in 2021.
V tokratni deveti izdaji poročila so po stopničkah Finske (zlato), Islandije (srebro) in Danske (bron) Švica (4.) in Nizozemska (5.).
Danska in Švica sta nazadovali za eno mesto v primerjavi z lanskim letom, Islandija, ki je leta 2020 zasedla četrto mesto, pa se je povzpela na drugo.
Švedska in Nizozemska napredujeta za eno mesto, od 7 do 6 oziroma od 6 do 5.
Dokončanje najboljših 10: Švedska (6.), Nemčija (7.), Norveška (8.) in Nova Zelandija (9.) ter Avstrija (10.). Tako je devet od desetih najsrečnejših držav na svetu evropskih.
Islandija, druga najsrečnejša država
TOP 20 NAJSREČNEJŠIH DRŽAV NA SVETU
Od 20 najsrečnejših držav na svetu je več kot polovica evropskih, natančneje 14, in absolutno vse nordijske države so med prvih 10: Danska, Norveška, Švedska, Finska in Islandija.
Od položaja številka 11 do 20 bi seznam izgledal takole: Izrael (11.), Avstralija (12.), Irska (13.), Združene države (14.), Kanada (15.), Češka (16.), Belgija (17.), Združeno kraljestvo (18.), Tajvan (19.) in Francija ( 20º).
Kaj pa Španija? Naša država se nahaja v pristanišču številka 24 , kar pomeni, da se je v primerjavi z lanskim letom dvignila za štiri mesta.
Če gremo na dno seznama, je pet najmanj srečnih držav na svetu Zimbabve, Tanzanija, Jordanija, Indija in Kambodža.
Kopenhagen, Danska
SVETOVNA SREČA, ZAZNAMEMOVANA S PANDEMIJO
»Nujno se moramo naučiti od covida-19. Pandemija nas opominja na naše globalne okoljske grožnje, nujno potrebo po sodelovanju in težave pri doseganju sodelovanja v vsaki državi in na svetovni ravni." je dejal profesor Jeffrey Sachs, predsednik SDSN in Centra za trajnostni razvoj pri Earth Institute
»Poročilo o svetovni sreči 2021 nas opominja, naj si prizadevamo za dobro počutje in ne zgolj za bogastvo, ki bo res minljivo, če se ne bomo bolje spopadli z izzivi trajnostnega razvoja,« je dodal Sachs.
Stopnje umrljivosti zaradi covida so bile veliko višje v Ameriki in Evropi kot v vzhodni Aziji, Avstralaziji in Afriki. Poročilo skuša odgovoriti na ključno vprašanje: Zakaj so stopnje umrljivosti zaradi koronavirusa po svetu različne?
Dejavniki, ki so pomagali razložiti razlike med državami, so vključevali: starost prebivalstva, ali je bila država otok in bližina drugih visoko okuženih držav.
Ključno vlogo so imele tudi kulturne razlike, vključno z: zaupanjem v javne ustanove, poznavanjem prejšnjih epidemij, neenakostjo dohodkov, ali je bila vodja vlade ženska in celo, ali je verjetnost vrnitve izgubljenih denarnic.
"Presenetljivo je, da v povprečju ni prišlo do upada dobrega počutja, merjeno z lastno oceno življenja." je dejal profesor John F. Helliwell z Univerze Britanske Kolumbije.
In nadaljujem: »Ena od možnih razlag je, da ljudje vidijo covid-19 kot skupno zunanjo grožnjo, ki prizadene vse, in da je to povzročilo večji občutek solidarnosti in tovarištva«.
Nova Zelandija, edina neevropska država, ki se je uvrstila med prvih 10
JE UPANJE
Po vsem svetu je umrlo več kot dva milijona ljudi in nastala je grožnja neenakih političnih variacij in odločitev o tem, kako se odzvati. negotovost glede tega, kaj prinaša prihodnost.
A kljub temu obstaja upanje, da je konec igre blizu, saj se uvajanje cepiv vztrajno povečuje, medtem ko se mnogi še naprej držijo zahtev glede mask in fizične razdalje.
"Leto je bilo zelo zahtevno, a kažejo tudi zgodnji podatki nekaj opaznih znakov odpora v občutkih družbene povezanosti in vrednotenju življenja« je dejala profesorica Lara Aknin z univerze Simon Fraser.
Poročilo namenja posebno pozornost tudi primeru Azije: "Vzhodnoazijska izkušnja kaže, da stroge vladne politike ne le učinkovito nadzorujejo Covid-19, ampak tudi ublažiti negativen vpliv dnevnih okužb na srečo ljudi« je dejal profesor Shun Wang s Korejskega inštituta za razvoj.
švicarska sreča
DUŠEVNO ZDRAVJE
Duševno zdravje je ena od žrtev pandemije in posledičnih zapor. S pandemijo je v številnih državah po svetu prišlo do velikega in takojšnjega poslabšanja duševnega zdravja. Ocene se razlikujejo glede na uporabljeno merilo in zadevno državo, vendar kvalitativne ugotovitve so izjemno podobne.
V Združenem kraljestvu je bilo maja 2020 splošno merilo duševnega zdravja za 7,7 % nižje kot je bilo pričakovano v odsotnosti pandemije, število prijavljenih duševnih težav pa je bilo za 47 % večje.
»Dolgo življenje je enako pomembno kot dobro življenje. Glede na leta dobrega počutja na rojeno osebo, svet je v zadnjih desetletjih naredil velik napredek, ki ga niti covid ni v celoti nadomestil” je dejal profesor Richard Layard, so-direktor programa dobrega počutja na Centru za ekonomsko uspešnost LSE.
Španija je na svetovni lestvici sreče na 24. mestu
(TELE)DELO
Kot je bilo pričakovano z zaporami in fizičnim distanciranjem, je pandemija pomembno vplivala na dobro počutje delovne sile. Padec brezposelnosti med pandemijo je povezan z 12-odstotnim padcem zadovoljstva z življenjem.
"Presenetljivo smo to ugotovili Med ljudmi, ki so prenehali delati zaradi dopusta ali odpovedi, je bil vpliv na zadovoljstvo z življenjem za 40 % močnejši pri ljudeh, ki so se na začetku počutili osamljene. je dejal Jan-Emmanuel De Neve, direktor raziskovalnega centra za dobro počutje na Univerzi v Oxfordu.
»Naše poročilo kaže tudi na 'hibridno' prihodnost dela, ki išče ravnotežje med pisarniškim življenjem in delom od doma. ohraniti socialne povezave in zagotoviti fleksibilnost za delavce, ki so ključni dejavniki dobrega počutja na delovnem mestu.«
Delo na daljavo je tu, da ostane